Uživanje konjskega mesa je sestavni del človekovega jedilnika že od prazgodovine, danes pa je razširjeno vse od vzhoda do zahoda in Slovenija ni nobena izjema. Konjsko meso je eno izmed najbolj kakovostnih za človeško prehrano. Vsebuje malo maščob in je polno železa ter vitamina B. Glede na to, da je konjsko meso zdravo in hranilno, ga priporoča vse več nutricionistov oz. strokovnjakov za prehrano.
1. (Pra)zgodovina
Uživanje konjskega mesa sega že v prazgodovino, ko so bili konji pomemben vir prehrane. Kasneje, natančneje v srednjem veku so ga uživali, kot del pogasnkih verskih praznovanj v Nemčiji in severni Evropi. V času francoske revolucije beležimo prve opise, ko so francoski aristokrati kot znak prestiža uživali konjsko meso.
V času Napoleonovih pohodov pa je njegov glavni kirurg svetoval lačnim vojakom konjsko meso. Leta 1866 so se, prav tako v Franciji, pojavile prve mesnice s konjskim mesom, kot posledica prepovedi uživanja govedine in svinjine (na fotografiji spodaj francoska mesnica s konjskim mesom iz začetka 20. stoletja).
2. Kakovost konjskega mesa
Konjsko meso je vsestransko uporabno za pripravo. Odlikuje ga več visokokakovostnih beljakovin in manj maščob, kot denimo pusto govedino. Še bolj impresivno je dejstvo, da vsebuje kar 360mg omega 3 maščobnih kislin na 100g, ki pomembno vplivajo na preprečanje bolezni srca in ožilja. Konjsko mesto je pomemben vir vitaminov in mineralov, znano pa je tudi po visoki vrednosti železa in vitamina B12.
3. Konjsko meso v Sloveniji
V Sloveniji poznamo kako okusno in zdravo je konjsko meso vse od leta 1977. Takrat je Matevž Krušič prevzel mesnico od svojega očeta, ki je sicer delovala že od leta 1906. Oblast mu je namreč izdala dovoljenje pod pogojem, da se preusmeri v predelavo konjskega mesa. Priljubljenost konjskega mesa je vedno bolj rasla. Posledično se v Ljubljani, pred dvajsetimi leti, leta 1995 odpre prvi Hot´Horse, ki še danes aktivno deluje in je postal sinonim za zdravo hitro prehrano iz konjskega mesa.
4. Konjsko meso po svetu
Med države, ki pridelajo največ konjskega mesa uvrščamo Kitajsko, Kazahstan, Mehiko in Rusijo, največ kopitarjev v Evropi pa ima sicer Romunija. Kitajska je tako največja pridelovalka konjetine s kar 200.000 ton letne proizvodnje. Sledijo ji Kazahstan z 90.000, Mehika z 83.000 in Rusija s 49.000 tonami letne proizvodnje. Za primerjavo, v Sloveniji pridelamo na leto okoli 300 ton konjskega mesa.
Na Kitajskem je specialiteta sušeno konjsko meso v obliki klobas, ki ga postrežejo skupaj z riževi rezanci. Nemci pripravljajo pečenko ali »Sauerbraten« navadno s konjskim mesom, medtem ko je v Belgiji konjsko meso glavno živilo. Na Japonskem je konjsko meso podobno pripravljeno, kot suši oz »sashimi« (na sliki spodaj), torej surovo. Postreženo je v obliki tanko narezanih trakcev, prelitih s sojino omako in dodano čebulo.
5. Horseburger: eden in edini!
Hot´Horse je edina veriga zdrave slovenske prehrane, ki je z željo po tem, da ljudem ponudi hranljiv in zdrav obrok uspela od prve poslovalnice zgraditi sinonim na področju prehrane iz konjskega mesa. Horseburger je danes poznan doma in po svetu, kot okusen in edinstven burger. Domača pridelava zagotavlja visoko, preverjeno kakovost izdelkov in nam daje konkurenčno prednost na tržišču. Zanimivo je, da čeprav v anglo-ameriškem svetu uživanje konjetine ni v navadi, je največ naših tujih gostov ravno iz teh področij in pogosto pravijo: »You haven’t been to Ljubljana, if you haven’t try Horseburger!«