Vedno aktualna in marsikomu neprijetna tema je vse prej kot končana. O prehranjevanju z mesom bi se lahko govorilo v neskončnost. Mnenja ali je meso potrebno v vsakdanjem življenju se konstanto “tepejo” in zagovorniki obeh strani so si vsak dan v laseh. Ampak ali res obstaja zgolj ena resnica?
Najbolje za vse je, da se s pomočjo informacij, ki so na voljo, odloči vsak zase. Nekaj izmed teh vam bomo podali v tokratnem blogu.

NA SPLOŠNO O MESU

V širšem pomenu meso lahko razdelimo na rdeče meso, ki zajema konjsko meso, govedino ter prašičje meso, belo meso, ki je predvsem perutnina in ribje meso. Pojem meso razumemo kot mišično tkivo živali, ki ga pridelujemo ter uživamo kot hrano. Že v pradavnini so si z mesom lajšali lakoto in lovili vse vrsti živali. Dandanes velja meso kot ena najpomembnejših hranil za človeško telo in mesan industrija se je razvija že do tolikšne mere, da se med ljudmi pojavlja nešteto vprašanj in takšnih in drugačnih odgovorov nanje.
Meso je v povprečju sestavljeno iz:
-vode,
-beljakovin (cca. 50%) in
-maščobe (cca. 5%).

Seveda ima vsaka vrsta mesa razmerje med beljakovinami in maščobami popolnoma drugačno. Potrošnja mesa ni enaka po vsem svetu. Vloga v prehrani je pogojena predvsem kulturno in versko. V Evropi zaužijemo največ govedine, drugod po svetu pa prevladuje večinoma perutnina. Največ mesa na svetu se pridela na kitajskem, na drugem mestu so ZDA, na tretjem pa Brazilija.

Mesna industrija in pridelovanje predvsem govejega, svinjskega in piščančjega mesa po svetu je vezana predvsem na dobiček. Vzreja omenjenih vrst je optimizirana, zato v krmi teh živali pogosto zasledimo gensko spremenjene organizme (GSO) ,antibiotike in druge substance, ki lahko škodijo ljudem. Povsem drugače pa je na primer pri pridelovanju konjskega mesa, kjer gre za manjšo in veliko bolj kontrolirano industrijo. Vsak si meso in mesno industrijo razlaga na svoj način. Obstajajo pa znanstveno podprta dejstva, mimo katerih pač ne moremo.

PLUSI IN MINUSI MESA

Meso je od vedno sestavni del zdravega prehranjevanja in izjemno bogat vir kakovostnih beljakovin z visoko biološko vrednostjo. Beljakovine, ki jih najdemo v mesu so sestavljene iz pomembnih aminokislin, ki jih človek nujno potrebuje za razvoj. Še posebej je to pomembno pri otrocih in mladostnikih. Pomemben del sestave mesa so tudi maščobne kisline, mineralne snovi in vitamini.

Meso vsebuje: Aminokisline (histidin, levcin, lizin, treonin), Maščobne kisline (n-3), minerale (železo, cink), vitamine (B12).

Seveda to ni vse. Poleg hranilne ima meso še krepilno funkcijo. Pozitivno vpliva na rast in razvoj ter pomaga ohranjati telesno težo, saj vsebuje L-karnitin, ki sodeluje pri izgorevanju maščobe. Hitro nas tudi nasiti in nima visokega števila kalorij, zato ga lahko brez vsake slabe vesti jemo tudi zvečer. Prevelika količina mesa pa lahko seveda škodi.
Raziskave kažejo, da prekoračitev potrebne količine mesa lahko na dolgi rok povzroči marsikatere nevšečnosti (razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilne bolezni, zobne bolezni , osteoporoza…). Meso lahko vsebujejo velik delež skupnih in nasičenih maščob. Veliko študij povezuje prekomerno uživanje mesa in mesnih izdelkov s povišanim vnosom maščob in še zlasti neželenimi nasičenimi maščobnimi kislinami. Zaradi večje vsebnosti maščob imajo mesni izdelki v povprečju tudi višjo energijsko vrednost.

Kar je zares pomembno in na kar se obračamo tudi pri uživanju zadostne količine mesa, so seveda beljakovine, ki jih je v mesu največ. Več o njih si lahko preberete tukaj.

Seveda se beljakovine ne skrivajo samo v mesu, a je prav to njihov najboljši vir. Zelo pomembno je, da znamo izbrati pravo vrsto mesa. Tisto, ki nam zares lahko nudi pravšnjo količino beljakovin in ne preveliko količino maščob.
V spodnji tabeli lahko to preverite:

PLUSI IN MINUSI HRANE RASTLINSKEGA IZVORA

Prehranjevanje s hrano rastlinskega izvora je vsekakor pomembno, sploh v kombinaciji z mesom. A v slovenski javnosti se v zadnjih letih vedno bolj pojavlja ideja vegetarjastva oz. veganstva, ki iz vsakodnevne prehrane popolnoma izključuje meso oziroma hrano živalskega izvora. Pa je to res pametno?
Znanstveniki ugotavljajo, da tak način prehranjevanja lahko pozitivno vpliva na tako človeka, kot naše okolje. Seveda je vse to res, a če hrano živalskega izvora popolnoma izključimo, moramo zelo dobro poznati specifike rastlinske hrane, da nam lahko uspe v telo vnesti zadosti vseh potrebnih snovi. Poznati moramo hranilne vrednosti vsakega vira in pametno kombinirati te v obroke. Če na tem področju nimamo toliko znanja, se rado zgodi, da nam začne primanjkovati ključnih hranil in telo lahko sčasoma postane utrujeno in zdravje se lahko rizično poslabša. V kolikor smo se primorani prehranjevati na tak način oziroma se razumsko odločimo, da bomo živeli brez mesa zaradi družbene odgovornosti ipd., moramo najprej skrbno načrtovati našo prehrano in se morda posvetovati še s kom, ki je na tem področju strokovnjak.

SESTAVA POPOLNEGA OBROKA

Priporočeno je uživanje pestre mešane prehrane, sestavljene iz kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma. Predvsem pomembno je sadje in zelenjava, polnovredna žita, mleko in mlečni izdelki z manj maščobami, ribe, puste vrste mesa ter stročnice. Pestra mešana prehrana vključuje tudi meso v zmernih količinah, saj je meso pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti. Rdeče meso naj bi uživali 2 – 3 krat na teden, belo do 3 krat in ribe 1 – 2 krat.

Najbolje pa je, kot smo že večkrat omenili, da vsak, po smernicah zdrave prehrane, sledi svojemu okusu in si obrok sestavi kot mu najbolj ustreza.