Zakaj je konjsko meso boljše od govejega?

Konjsko meso v številnih državah velja za specialiteto, nad njim pa niso preveč navdušeni Američani, saj imajo predvsem zaradi Divjega zahoda konji v njihovi nacionalni zavesti poseben status. Ste vedeli, da je uživanje konjskega mesa za človeka pravzaprav koristnejše kot uživanje govedine? Zakaj? Že zato, ker vsebuje veliko beljakovin in veliko manj holesterola kot govedina, a kar dvakrat več železa in B vitamina. Pa tudi konjereja je okolju prijaznejša kot govedoreja. Preberite, zakaj je tako!

Popularnost konjskega mesa v zadnjih letih raste, izjemno priljubljeno je v Franciji, pa tudi v Belgiji, Indoneziji in na Kitajskem, na Japonskem pa si lahko privoščite celo suši s konjskim mesom. Uživanje različnih vrst mesa ima na človeka seveda različne učinke, zelo pomembno pa je, v kakšnem okolju je žival vzrejena.

KORISTI, KI JIH IMA ČLOVEK OD UŽIVANJA KONJSKEGA MESA

  • Ker vsebuje manj maščobe kot goveje meso, uživanje konjskega mesa pozitivno vpliva na zniževanje ravni holesterola
  • v primerjavi z drugimi vrstami mesa konjsko vsebuje največ železa in cinka, ključnih mikroelementov v prehrani, ki pomembno vplivata na delovanje imunskega sistema
  • krepi kosti, saj vsebuje kalij, fosfor in cink
  • vsebuje veliko beljakovin, ki imajo za človeka številne življenjsko pomembne funkcije, saj med drugim gradijo celične strukture in sodelujejo pri oblikovanju in delovanju mišic
  • vsebuje malo vezivnega tkiva, zato je lažje prebavljivo
Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da naše prehranjevalne navade nimajo bistvenega vpliva na svet, v katerem živimo, je njihova vloga pravzaprav izjemno pomembna. Povpraševanje po določenih vrstah hrane namreč narekuje njeno proizvodnjo, ki pa je lahko za okolje zelo invazivna

SKUPAJ S PODNEBJEM SE SPREMINJA SVET

Na pogostost ekstremnih vremenskih pojavov, kot so suša, poplave in močne nevihte, močno vpliva tudi človek, ki v okolje posega predvsem zaradi gospodarskih interesov. Na to, da se podnebne spremembe zares dogajajo in da ne gre zgolj za teorije zarote, je glasno opozorila švedska najstniška okoljska aktivistka Greta Thunberg, ki jo je revija Time celo imenovala za osebnost leta 2019.

Znanstveniki svarijo, da bo, če nam rasti globalne temperature ne uspe zadržati pod 1,5 stopinj Celzija glede na predindustrijsko dobo, suši izpostavljenih še 350 milijonov ljudi.
Postala je namreč obraz podnebnega gibanja - protestirati je začela sama, dobro leto zatem pa na ulice v okviru globalne stavke za podnebje spravila kar okoli štiri milijone ljudi.

O čem točno govorimo, ko omenimo podnebne spremembe, kakšne so posledice in zakaj bi moral biti z njimi seznanjen čisto vsak? Gre za spremembe globalnih vremenskih vzorcev, povezane s poviševanjem povprečnih temperatur. Dejstvo je, da segrevanje ozračja ne prinaša nič dobrega.

V roku desetih let pa naj bi zaradi tovrstnih sprememb v revščini živelo kar 120 milijonov lju. Svet so v letu 2019 zajeli številni požari. V javnosti so odmevali predvsem kalifornijski, ki so pustili sled, vidno celo iz vesolja, ognjeni zublji pa so julija zajeli celo Arktiko, ki jo pokrivata led in sneg. Precej zaskrbljujoči so tudi požari, ki so zajeli amazonski pragozd, ki ga imenujemo tudi “pljuča sveta”, saj absorbira četrtino na svetu proizvedenega ogljikovega dioksida, toplogrednega plina, ki močno vpliva na globalno segrevanje.

DEJAVNOSTI, KI MOČNO OBREMENJUJEJO OKOLJE:

  • uporaba fosilnih goriv (premog, nafta, plin)
  • krčenje gozdov
  • kmetijstvo
  • govedoreja
Ste vedeli, da je med krivci, ki močno vplivajo na podnebne spremembe, tudi govedoreja?

KAJ JE PRI REJI GOVEDA TAKO ZELO PROBLEMATIČNO?

Krave med prebavljanjem v atmosfero pošljejo več metana kot katerikoli drugi sesalec na planetu. Konji (pa tudi prašiči in piščanci) pa prebavljajo na drugačen način in pri tem izločijo manj ozračju škodljivega metana, zato je vzreja teh živali za okolje manj obremenjujoča. S pomočjo mikroorganizmov konji namreč prebavijo celulozo. Prehranjujejo se tudi več kot 12 ur na dan, pri čemer naredijo do 60 tisoč ugrizov, medtem ko se govedo prehranjuje veliko hitreje in hrano prežvekuje.

Za proizvodnjo enega samega kilograma govedine je potrebnih kar 25 kilogramov žita in okrog 15 tisoč litrov vode.

Masovna govedoreja je škodljiva tudi zaradi številnih odplak, ki ob reji nastanejo, zaradi krčenja gozdov z namenom ustvarjanja prostora za kmetijstvo in živinorejo pa vpliva tudi na zmanjševanje biotske raznovrstnosti - zaradi tovrstnih človeških posegov izumre vse več živalskih in rastlinskih vrst.

Živinoreja predstavlja 18 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročajo človeške dejavnosti,kar je več kot emisije, ki jih ustvarjajo ladje, letala in avtomobili in ostala prevozna sredstva SKUPAJ. Za živinorejo je trenutno namenjene kar 30 odstotkov površine sveta.

Hranjenje krav z žitom povečuje povpraševanje po njem, s tem pa se povečuje njegova cena. Če bi žito, porabljeno za živinorejo, namenili ljudem, bi lahko nahranili več milijard ljudi.

VSAKA MALENKOST ŠTEJE

Čeprav so naše prehranjevalne navade na prvi pogled v svetovnem merilu nepomembne, je o tem, kaj si želimo na krožniku, očitno vredno dobro premisliti. Zato naslednjič dobro pomislite, kaj je bolje za okolje in za vas, ko boste izbirali med govejim in konjskim mesom.